Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin v svoji zbirki hrani tudi jubilejno ilustrirano izdajo Poezije Doktorja Franceta Prešerna, ki je izšla ob 220. obletnici pesnikovega rojstva. Knjigo odlikujejo portret Franceta Prešerna, izjemne in dotlej knjižno še neobjavljene umetniške risbe Valentina Scagnettija ter dovršena umetniška oblika in oprema.
Posebna priloga jubilejne izdaje so faksimili v originalni velikosti:
- Zdravica ob novini leta 1844
Jeseni leta 1844, okrog praznika sv. Martina, je Prešeren napisal prvo verzijo Zdravljice z naslovom Zdravica ob novini leta 1844. Prešernov rokopis je napisan še v bohoričici, hrani pa ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
- Zdravljica, 1846
Prešernove Poezije so natisnjene z letnico 1847 – vendar brez Zdravljice, ker je Prešeren ni hotel objaviti brez kitice, ki jo je izločil cenzor Miklošič zaradi preveč slovanske vsebine. Pesem je v popolni obliki izšla šele leta 1848, ko je cenzura v habsburškem imperiju nekoliko popustila. Original hrani Narodni muzej Slovenije.
- Uglasbitev Zdravice, 1906
Veliko narodno slavje ob odkritju Prešernovega spomenika leta 1905 v Ljubljani je verjetno spodbudilo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla, da je uglasbil Zdravljico za štiriglasni zbor. Ob svoji prvi izvedbi leta 1917 je vzbudila med poslušalci veliko navdušenje. V tej glasbeni obliki je postala tudi državna himna. Original hrani Rokopisna in glasbena zbirka NUK v Ljubljani.
Zdravljica je pesem, v kateri je France Prešeren (1800 – 1849) združil napitnico prijateljem z željo po enakosti, svobodi, bratstvu in sožitju vseh narodov in ljudi. Njeno besedilo je večkrat zapisal in spreminjal. V duhu marčevske revolucije leta 1848 so si jo Slovenci razlagali kot idejo o zedinjeni Sloveniji, pomembno vlogo je odigrala tudi v partizanskem gibanju, ki se je oprlo na njen revolucionarni naboj. Leta 1989 je 7. kitica Zdravljice postala besedilo himne Republike Slovenije.
Vir: Poezije doktorja Fr. Prešerna, 2020
Foto: Mladinska knjiga
Knjigo in faksimile si lahko v februarju ogledate v galeriji tolminske knjižnice. Ob njej je postavljen portret Franceta Prešerna iz stalne zbirke knjižnice, njegov avtor je Krištof Zupet, akademski slikar.
