Stavba knjižnice je bila med prvimi namensko zgrajenimi stavbami za knjižnice po 2. sv. vojni v Sloveniji, načrtovana po tedanjih prostorskih standardih. Načrte je izrisal arhitekt Igor Skulj.
Kot vzoren primer knjižnične zgradbe in notranje opreme jo je Narodna in univerzitetna knjižnica postavila za zgled ostalim. Otvoritev knjižnice v obstoječi stavbi je bila 14. junija 1980.
Tolminska knjižnica je bila opremljena s tedaj povsem novim tipskim pohištvom za knjižnice, s katerim je bilo kasneje opremljenih še veliko slovenskih knjižnic.

Stalna likovna zbirka
Ob otvoritvi knjižnice, 14. junija 1980, je sedemnajst likovnih umetnikov knjižnici podarilo skupaj 52 likovnih del, ki so še danes del stalne zbirke. V stalni zbirki so poleg cikla Krištofa Zupeta, Jane Dolenc in Rudija Šturma še številna dela drugih slikarjev.

Prvi glasbeni oddelek
Knjižnica Tolmin je bila prva splošna knjižnica, ki je imela svoj glasbeni oddelek. Glasbena zbirka šteje 500 gramofonskih plošč predvsem klasične glasbe, vseh žanrov in obdobij.

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin je že od nekdaj v svoje lokalno okolje prinašala nova spoznanja in nove tehnologije. Leta 1996 je organizirala prvi Cyber Cafe v slovenskih knjižnicah, bila je med prvimi knjižnicami, ki je svojim uporabnikom omogočila izposojo s knjigomatom, novost sta bili tudi digitalizirani zbirki glasbenega (Knjižnica Kobarid, 2002) in filmskega gradiva (Evropski film v knjižnici, 2005). Knjižnica Tolmin je bila med prvimi javnimi ustanovami na severnem Primorskem, ki je 2011 članom omogočila brezžični dostop do interneta preko brezžičnih omrežij Eduroam in Libroam.

Zgodovina knjižnice
Začetki knjižničarstva na Tolminskem segajo v šestdeseta leta 19. stoletja, ko so v Tolminu ustanovili Narodno čitalnico. Sredi osemdesetih let 19. stoletja ji je sledilo obrtniško Rokodelsko bralno društvo. Knjižnici obeh društev sta leta 1908 postali del nove Občinske javne knjižnice. Leta 1913 je občinska knjižnica prešla pod okrilje Rokodelskega bralnega društva. Po prvi vojni je društvo kljub nenaklonjenosti tedanje fašistične oblasti knjižnico obnovilo.

Po koncu druge vojne je knjižnica najprej delovala v okviru Prosvetnega društva Mirko Skočir, nato je poseben odbor leta 1947 ustanovili samostojno ljudsko knjižnico, leta 1956 je kot občinska ustanova začela prejemati redna sredstva iz občinskega proračuna.

Občinski ljudski odbor Tolmin je leta 1962 izdal odločbo o ustanovitvi samostojnega zavoda z imenom Ljudska knjižnica Tolmin, ki naj bi opravljala funkcijo matične knjižnice za občino Tolmin. Do leta 1964, ko je bila knjižnici dodeljena stavba na Mestnem trgu, se je pogosto selila iz enega neprimernega prostora v drugega. Najprej je imela prostore pri Kranjcu, nato v stavbi v Cankarjevi 4, nekaj časa v prostorih pri Mešelcu, nato pri Podšolarju.

V novi stavbi, ki je bila odprta leta 1967, je bilo gradivo v prostem pristopu, leta 1970 je bila urejena čitalnica. Nemoten razvoj knjižnice je leta 1976 prekinil potres. Stavba knjižnice ni bila več primerna za opravljanje knjižnične dejavnosti, zato so začeli pripravljati načrte za izgradnjo nove stavbe, v katero se je preselila junija 1980.

• 30 let stavbe Knjižnice Tolmin