Februarja 2013 se je Nives Meroi, slavna italijanska alpinistka, ki je do takrat osvojila že enajst od štirinajstih osemtisočakov sveta, odpravila na povsem drugačno ekspedicijo. Če se želiš povzpeti na vrh nezasnežene gore, ne potrebuješ opreme, kakršna je nujna za vzpon na himalajske orjake. Dovolj je imeti vozovnico do Egipta, nahrbtnik in skromno beležko z eno samo besedo na platnicah: Sinaj.

V istem času se je teolog Vito Mancuso za svojo pisalno mizo pripravljal na enako pot. Njegova prtljaga so bili knjige Pentatevha in dela iz arheologije. Preden je stopil na to pot, so se mu pred očmi vrstile podobe gorečega grma in tabel z desetimi zapovedmi, ki jih je Mojzesu dal sam Bog na vrhu gore, poznane pod dvema imenoma – Sinaj in Horeb.

Alpinistka bo občudovala sončni vzhod na skalah Gebela in nam ob osupljivih fotografijah, ki bogatijo njeno pričevanje, pripovedovala o lepoti teh 2285 metrov, ko »se svetloba razliva po obronkih gora in jih obleče v barve«. Znanstvenik pa nas bo vodil prek religioznih pomenov gore Sinaj in nam razodeval, da dogodki, ki so povezani s to goro, niso zgodba v običajnem pomenu besede, temveč pripovedujejo o zgodbi, ki se vsak dan odvija v nas samih in neustavljivo sestavlja naš »notranji« Sinaj.

Izjemno pomembna knjiga, ki nam s pomočjo dveh dragocenih vidikov kaže, kako je lahko kraj v očeh vseh blizu, kot na dlani, in istočasno nedosegljiv.

Mohorjeva družba, 2017