Arjeta Filipo, ki je otroštvo in mladost preživela v Sarajevu, obleganem mestu, se mora zaradi državljanske vojne izseliti iz Jugoslavije. Odpravi se k sorodnikom v Francijo ter se v Parizu vpiše na študij filozofije. Tam se zaplete v problematično ljubezensko razmerje s fotografom in slikarjem Arikom. Travmatične izkušnje ponovno sprožijo napade absenc, ki so se prvič pojavili že v njeni zgodnji mladosti. Po končanem študiju, razbitem razmerju in z globokimi psihičnimi brazgotinami se preseli v Berlin. Ob selitvah iz države v državo in iz stanovanja v stanovanje se neogibno razgubljajo ali pojavljajo številni predmeti, odnosi in nanje vezani spomini. Edina stvar, od katere se za nobeno ceno noče ločiti, je družinska dediščina: babičina miza iz češnjevine. Ta kos pohištva je Arjetino duhovno pribežališče, pomaga ji, da po vsakem preobratu ali selitvi ponovno zbere moči in se osredišči. (Ana Jasmina Oseban)

KUD Police Dubove, 2017