Oče, nekoč uspešen novinar, je brezupno brezposeln, mami grozi izguba sicer nesmiselne službe, genialni tridesetletni sin se nikakor ne odloči za samostojnost. V marsičem tipično slovensko družino z ekranov napadajo prazne, neumne fraze, ki jih spravljajo v še hujši obup, tudi pogovori z nekdanjimi prijatelji so brezupno prazni.
Zdi se že, da zanje ni rešitve, potem pa se mati nenadoma odloči: sama želi oditi v Afriko. Oče vztraja, da gre z njo, a izkaže se, da žena ne išče le novih poti, pač pa tudi ljubezen in vse karte se premešajo na novo … Morda pa je v obubožani afriški vasi resnično mogoče najti nov smisel življenja? Morda je povsem preprosto: skrb za sočloveka, življenje v skupnosti? Čeprav se roman ukvarja z občutljivimi in težkimi temami, gre za eno najbolj svetlih in duhovitih Mazzinijevih knjig, ki je na sledi rekla: prelahko je pisati žalostne knjige o žalostnih rečeh.
Goga, 2019