Ko so Buňuela nekoč vprašali, zakaj snema filme, je rekel: »želim pokazati, da to ni najboljši od vseh mogočih svetov.«

Tudi Prezrti pogledi Matjaža Prešerna so mišljeni kot vizije nekega drugega sveta, i se nahaja znotraj nam poznanae resničnosti. Ciklus fotografij je nastal s pomočjo sodobnih grafičnih programov, vendar je potrebno poudariti, da služijo avtorju zgolj kot tehnični pripomoček za postavitev namišljenega prizorišča in vzpostavitev predmetnih odnosov, ki jih v naravi ne zasledimo. Pojavna resničnost na Prešernovih fotografijah je okvir za oblikovanje nove strukture sveta in pogosto tudi izhodišče za novo barvno interpretacijo. Izbrana kromatska lestvica, ki je brez dvoma ena prepoznavnih potez Prešernovega fotografskega izraza, namreč prepričljivo podkrepi avtorjeva iluzorna videnja.

Prešernove fotografije so izseki sanjskih trenutkov, s katerimi poskuša vzpostaviti dotik z lastnim intuitivnim svetom, z iracionalnimi izseki iz prostora in časa, ki jih je bežno ugledal na obronkih svojih sanj. Pričujoča dela so dokument neresničnih, surrealnih dogodkov, nastalih kot produkt dolgotrajnega miselnega procesa, v katerem so izbrane osebe in predmeti na fotografijah prevzeli nov pomen, ki jim ga je določil fotograf. Poudarjena simbolična nota nam približa brezmejne razsežnosti avtorjevih videnj, s katerimi poskuša premostiti tako časovne kot tudi krajevne ovire. Pred nami se odpirajo novi horizonti avtorjeve duhovnosti, ki po eni strani obljubljajo neskončna vizualna zadovoljstva, po drugi pa gledalca spodbujajo k razmišljanju o determiniranosti človeške usode. Prezrti pogledi poudarjajo razpetost med trajnostjo narave in človeško minljivostjo, nova stvarnost pa namiguje tudi na prevrednotenje sveta, ki nam omogoča, da v njem zopet začutimo lepoto naravnega. Fotograf nam na ta način odkrije svojo sposobnost odkrivanja lepote, ki se našemu »običajnemu« videnju navadno izmika, kajti najlepše je tisto, česar naše oko ne more uzreti. In čeprav vemo, da nova realnost lahko obstaja le v avtorjevem svetu fotografije, se nam zdi, da je postal sanjski svet dostopnejši. Počakati moramo le na tisti trenutek, ko vidimo stvari drugače. – Nataša Kovšca