Roman Oblak kožne barve (2015) je delo, ki nam daje misliti še dolgo po tem, ko ga odložimo, saj se z raziskovalno premišljenostjo na literarno dovršen način loteva perečega problema posameznikove določenosti s poreklom, barvo kože in družbenimi predsodki. V štirih romanesknih pripovedih spremljamo šest življenjskih usod, ki so, kot je za tovrstne zgodbe značilno, tragične vsaka na svoj način. Vsi pripovedni rokavi so povezani z romsko problematiko, s katero pa nam avtor še zdaleč ne zastavlja le medvrstičnih vprašanj o našem odnosu do drugih in drugačnih, temveč na njenem ozadju razgalja tudi delovanje sprožilnih mehanizmov množičnega sovraštva, ki posameznika omejuje pri tem, da bi si izbral drugačno prihodnost, saj ga na njegovi poti ves čas spremlja stigma izvora. Lujanović nas z neprizanesljivo hladnokrvnostjo in lucidnostjo opozarja, da je družbena izolacija zelo redko posledica posameznikove izbire.

Cankarjeva založba, 2018