Kaj bi rekli, če bi pravljice, ki jih poznate že od malih nog, nenadoma dobile nove konce? Če bi na mesto poznanih junakov stopili novi liki – drugačni, a hkrati prijetno vznemirljivi?

Tako so zapisali na platnici knjige pravljic nemškega pravljičarja Franza Xaverja von Schönwertha. Klasične pravljice poznamo predvsem v priredbah bratov Grimm. Prav Jacob Grimm je Franca Schönwertha označil kot svojega možnega naslednika. Bavarski zgodovinar Franz Xaver von Schönwerth je zbiral pravljice v približno istem času kot brata Grimm. V arhivu so ležale 150 let, ko jih je odkrila Erika Eichenseer, ki jih je objavila v knjigi, zatem pa so zbirko pravljic izdali tudi v zbirki Penguin Classics. Pred kratkim smo Schönwerthove pravljice dobili tudi v slovenskem prevodu, ilustrirala pa jih je Hana Stupica. Za razliko od Grimma je Schonwerth pravljice zapisoval v izvirni, grobi obliki in jih ni literaririziral. Pravljice sprva niso bile namenjene otrokom, saj so si jih med seboj pripovedovali odrasli, zaradi česar je morala tudi slovenska prevajalka Tina Štrancar ubrati samosvojo pot in upoštevati obe časovni obdobji ter obe ciljni skupini bralcev. Schonwerthove pravljice so tako namenjene tako odraslim kot otrokom. Slovenski prevod je vsekakor zelo dragocen, saj gre za enega prvih v svetovnem merilu, po napovedi pa naj bi se Schönwerthova zapuščina v prihodnjih desetletjih brez dvoma razširila v nove in nove slikanice ter animirane filme.

Miš, 2017