Luno J. Šribar priteguje dvoje: ljudje, ki se ne prilagajajo merilom prevladujoče družbe in si tako navadno »nakopljejo« zelo nenavadne življenjske usode, in rabljene, tudi odvečne stvari. Tovrstna zanimanja so avtorico med dosedanjim bivanjem peljala po mnogih nepredvidljivih poteh. Od otroškega plezanja po kupih smeti na kosovcih, raziskovanj pol podrtih bajturin do srednješolskih postopanj po lokalih in neskončnih klepetov s starimi gostilniškimi mački, ki nikoli niso varčevali z življenjskimi nasveti. Navsezadnje pa je v odraslih letih to izoblikovala tudi v poklic. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, ki skupaj z brezdomnimi ljudmi deluje pri projektih skupnostne ekonomije, kot je denimo Posredovalnica rabljenih predmetov in cestni časopis. Vse omenjeno odseva v njenem prvem romanu Starinarnica, sicer fikcijski zgodbi o nenavadni starinarnici in starinarju, ki uči ljudi ekonomije daru.

Mladinska knjiga, 2018