Zbirka likovnih del
V stalni likovni zbirki so dela priznanih slovenskih ustvarjalcev: Božidarja Jakca, Marija Preglja, Janeza Pirnata, Andraža Šalamuna, Marjana Mančka, Boža Kosa …
Knjižnica hrani cikel portretov akademskega slikarja Krištofa Zupeta, ki je najobsežnejša zbirka portretov slovenskih literarnih ustvarjalcev.
Cikla portretov akademske slikarke Jane Dolenc in slikarja Rudija Šturma pa sta edinstvena zbirka vseh pomembnejših ustvarjalcev severne Primorske.

 

Stalna zbirka

Rudi Šturm: Primorski pisatelji

Rudi Šturm, amaterski slikar, rojen 11. 2. 1926 na Vrsnem, umrl 6. novembra 1982 v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici. Že v osnovni šoli je učitelj opazil njegovo nadarjenost za risanje. Vendar je oče odklonil, da bi sina poslal v šolo za likovno umetnost, ker bi ga zato moral vpisati mladinsko fašistično organizacijo. Po osnovni šoli je tako služil za hlapca, leta 1943 pa je namesto v italijansko vojsko šel v ilegalo in delal kot aktivist OF. Sodeloval je v NOB in pisal tudi partizanske pesmi. Po osvoboditvi je v Ljubljani obiskoval šolo risanja in likovni tečaj. Po vrnitvi v domači kraj se je poročil in se preživljal z delom na kmetiji. Poleg kmečkih opravil se je še naprej ukvarjal s slikanjem in posebno uspešno z risanjem portretov. Predstavil se je s samostojnima razstavama v knjižnici v Tolminu (1971 in 1973) in kasneje sodeloval na letnih razstavah Društva amaterskih slikarjev Tolminske.

Vir: Primorski biografski leksikon

Vrh njegovega ustvarjanja predstavlja 11 portretov tolminskih ustvarjalcev, ki jih je njegova družina podarila knjižnici.

 

 Jana Dolenc: Portreti literarnih ustvarjalcev Posočja

Akademska slikarka Jana Dolenc se je rodila 2. maja 1964 v Ljubljani. Otroštvo je preživela v Tolminu. Leta 1988 je diplomirala na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Metki Krašovec. Po diplomi je v Tolminu vodila tečaje za likovne amaterje in eno šolsko leto poučevala likovno vzgojo v osnovni šoli Tolmin. Od tedaj ima status samostojne umetnice. Jana Dolenc se ukvarja z različnimi slikarskimi tehnikami: tako s krajinarstvo kot s figuraliko in portretiranjem, posveča se tudi knjižni ilustraciji ter dekorativni umetnosti.

Tematsko v začetnem obdobju dominirajo akrilne slike in akvareli kristalnih tolminskih voda in obrušenega skalovja. Po poroki in selitvi na Nizozemsko se je središče njenega slikarskega zanimanja usmerilo k človeški figuri. sprva aktom in portretom, kasneje na slikarsko obravnavo odnosov med spoloma, ki jih je prikazala s stripovskim stilom iz 50- ih let prejšnjega stoletja.
Že nekaj let je osrednja tema njenih platen svet glasbe. Z ekspresivno potezo čopiča ne beleži le procesa slikanja, ampak sugerira tudi gibanje glasbe. Barvna usklajenost z izmeničnimi barvnimi kontrasti pa dodatno prispeva k posebnemu vzdušju posameznih slik.

Jana Dolenc je svoja dela razstavljala na številnih samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini, ilustrirala je 17 knjig. Kar nekaj od teh o slovenski oblačilni kulturi, pri čemer je sodelovala s priznano etnologinjo Marijo Makarovič. Ukvarja se tudi z dekorativnimi stenskimi poslikavami in poslikavami stekla.

Knjižnica Tolmin je s pomočjo sredstev Ministrstva RS za kulturo odkupila 10 portretov literarnih ustvarjalcev severne Primorske:

 

Krištof Zupet: Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev

Slikar France Zupet – Krištof je bil rojen 30. oktobra 1939 v Ljubljani kot najstarejši od štirih otrok. Večino otroških let je preživel v Horjulu. Ob vpisu v gimnazijo se je preselil v Ljubljano, tam sta na njegov osebnostni in umetniški razvoj močno vplivala duhovnik Jože Demšar in dramatik Ivan Mrak.

Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani med leti 1961 in 1967, vendar ga je bolj kot formalno šolanje oblikovalo že zgodnje spogledovanje s slovenskimi impresionisti, predvsem Ivanom Groharjem, pri katerem je ves čas iskal lastna umetniška in življenjska izhodišča.

V kasnejšem obdobju so za njegovo razmišljanje in likovna dela značilna ekspresionistična iskanja, ki slone na tradiciji klasičnega evropskega slikarstva od gotike in renesanse do impresionizma ter na stalnem kritičnem soočanju lastnega ustvarjanja s stvaritvami velikih imen evropskega slikarstva.
Tematsko se posveča stvarnosti in ostaja stilno vseskozi v mejah realizma, ki ga tehnično vsebolj obvladuje, izrazno pa dosledno vsebinsko poglablja in obogatenega z osebnim občutenjem tudi nadgrajuje. Predmet njegovega slikarstva je krajina, mestna veduta, lahko tudi tihožitje, najbolj znanan domena pa je portretno slikarstvo. Barvno drobljene slike so takoj prepoznavne in to zaradi vsem delom skupnega nemirnega ekspresivnega videza.

Krištof Zupet piše in objavlja tudi eseje, dnevniške zapiske, filozofska razmišljanja, v katerih opazuje in vztrajno, metodično reflektira , kar počne kot slikar. Je avtor več knjig, iz katerih je moč razbrati številne vzpone in padce slikarskega samohodca, predvsem pa močan vpliv, ki sta ga imela nanj pisatelj Ivan Mrak in njegova žena kiparka Karla Bulovec.

Krištof Zupet ustvarja skorajda v vseh literarnih žanrih, najbolj dognan in prepričljiv pa je v portretu. Portretiranje sam imenuje »popotovanje po obrazu«. Na tej poti ne odkriva samo upodobljenčeve povrhnjice, temveč s svojo nezmotljivo intuicijo sondira tudi stopnjo njegove dejanske ozaveščenosti in celo njegovo podzavest. Posebej ga pritegujejo oči, ki so ogledalo človekove duše in – po besedah Ivana Mraka – »božanska iskra, iz katere se mu potem vsuje luč na ves obraz. Spekter barv se mu rojeva pri vsakem obrazu na novo prav iz te vedno vnovič prižgane luči«. Od tod živost in pretresljivost njegovih portretov. Njegove barve so sprva študijsko-analizatorsko zamolkle in temačne, pozneje pa čedalje bolj odprte, intenzivne in tonsko razkošne.

Vir:
Krištof Zupet: Križev pot. Nova Gorica: Branko, 1993.
Krištof Zupet. Nevarna zjedrenost. Ljubljana: Math, 2005.
Krištof Zupet: Dnevnik. Opažanja z magičnimi tipalkami. Ljubljana: Math, 2006.
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin hrani 24 portretov, ki jih je v letih 1994 do 1997 od slikarja za knjižnico odkupilo Ministrstvo za kulturo. Dela so izvedena v tempera in akril tehniki na platnu.

V letu 2006 je knjižnica Tolmin s sponzorskimi sredstvi ZRMK zbirko obogatila s portretom Rudija Šeliga.

Slikar Krištof Zupet je leta 2007 knjižnici podaril tudi portret Ivana Trinka (oglje na platnu), tako da zbirka trenutno šteje 26 portretov in je najobsežnejša tovrstna zbirka portretov slovenskih literarnih ustvarjalcev.